APDEJT.si

Predsednik avtonomne skupnosti Kastilja-La Manča, Emiliano García-Page, je zavrnil možnost zavezništva s stranko Partido Popular (PP) pri nasprotovanju posebnemu financiranju Katalonije. S tem se je distanciral od predloga, ki ga je podal andaluzijski predsednik Juanma Moreno Bonilla. García-Page, sicer znan po kritičnem stališču do Pedra Sáncheza, je hkrati španski vladi svetoval, naj prisluhne Josépu Borrellu pri vprašanju katalonske finančne kvote, saj Borrell o tej temi "ve veliko več" kot tisti, ki se z njim ne strinjajo. Napovedal je tudi, da bo politična klima v septembru enako vroča kot trenutno.

Predsednika Ekstremadure in Galicije, María Guardiola in Alfonso Rueda, sta se v Méridi dogovorila o skupnem nasprotovanju posebni finančni ureditvi za Katalonijo. Obema regijama, ki sicer imata različne specifične potrebe po financiranju, je skupen cilj ekonomska enakost in solidarnost med ozemlji. Poudarila sta, da ne bosta sprejela nobenih dvostranskih sporazumov, ki bi pomenili izčrpavanje skupne blagajne in kršenje načela enakosti med vsemi regijami. Guardiola in Rueda sta pozvala predsednika Pagesa in Barbóna k podpori, pri čemer sta poudarila potrebo po njunem glasu proti predlogu o katalonskem "cupu".

Financiranje Katalonije in korupcija ostajata ključni temi v španski politiki. Predsednik Junta de Castilla y León, Alfonso Fernández Mañueco, nasprotuje singularnemu financiranju Katalonije, saj meni, da bo to ogrozilo naložbe. Medtem je korupcija še naprej glavna skrb Andalužanov, saj jo 36 % anketirancev Centra za andaluzijske študije vidi kot največji problem v Španiji. Socialistična stranka (PSOE) se je odzvala na obtožbe proti nekdanjemu ministru PP Cristóbalu Montoru, pri čemer je poudarila domnevno korupcijo znotraj PP. Montoro je medtem po obtožbah o korupciji odstopil iz PP. Nasprotno, Maria Jesús Montero, prva podpredsednica vlade in ministrica za finance, je zavrnila "laži PP" glede avtonomnega financiranja in zagotovila, da ne bo privilegijev za Katalonijo.

Na Mallorci so opozicijske stranke zahtevale odstop županje PP, Cataline Soler, zaradi domnevnih groženj in žalitev policista, kar naj bi predstavljalo zlorabo položaja. Solerjeva je obtožbe zanikala in trdila, da je policist izrekel seksistične komentarje. Medtem je predsednik Generalitata, Salvador Illa, branil katalonsko policijo Mossos d'Esquadra po izjavah sekretarke Podemosa, Ione Belarra, ki je prejšnji dan postavila pod vprašaj njihovo strokovnost.

Novi škandali so prizadeli špansko vlado, saj so se pojavili dokazi o morebitni vpletenosti nekdanjega ministra za finance Cristóbala Montora v korupcijsko afero. Po poročilih so Mossos d'Esquadra preiskovalnemu sodniku predali elektronsko pošto, ki naj bi kazala na plačila podjetju, povezanemu z Montorom, ki naj bi imelo 'neposreden stik z ministrom'. V Venezuele se je medtem odvijala zgodba o preganjanju Marie Corine Machado s strani režima, ki naj bi služil tudi kot vir denarja, tudi v Španiji. V Barceloni je obnova stavbe na ulici Ferran začasno odstranila spominsko ploščo v čast Gustauu Muñozu, mlademu neodvisneškemu aktivistu, ki je bil ubit leta 1978. Poleg tega je bilo opozorjeno na pasivnost javnosti pri določenih političnih vprašanjih in na kritike glede obravnave katalonščine, ki naj bi odražala podobo 'poslušnega naroda'. Pretresla so se tudi vrata vlade Pedra Sáncheza zaradi več korupcijskih škandalov.